Študentje geografije znotraj terenskih vaj obiskali Šentjur

Študenti geografije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so se pri predmetu Razvojna neskladja na podeželju odpravili na terenske vaje na območje delovanja Razvojne agencije Kozjansko (v nadaljevanju RAKO). Zanimalo jih je, kako novoustanovljene strukture na lokalni in regionalni ravni vplivajo na dinamiko razvojnih neskladij na podeželju – bodisi z njihovim zmanjševanjem, povečevanjem ali vzpostavljanjem. 

Terenske vaje so začeli v podjetniškem inkubatorju AUREA v Gorici pri Slivnici, kjer sta jih sprejela mag. Rajko Antlej in Kvirina Martina Zupanc, sodelavca RAKO. Predstavila sta delovanje RAKO, splošne razvojne naloge ter številne razvojne projekte.  Oddelek za geografijo je od leta 2016 sodeloval z RAKO pri več projektih Erasmus (izvajanje LEADER/CLLD - TELI2; rast in razvoj socialnega podjetništva - SocialB;  prožnost podeželskih skupnosti -  REBOUND) in v raziskavi o digitalizaciji na podeželju. 

Gorica pri Slivnici je poznana po Slivniškem jezeru, ki poleg ribarjenja, gobarjenja ter raziskovanja živalskih in rastlinskih vrst  nudi tudi možnosti za čolnarjenje, supanje, jadranje, pohodništvo in kolesarjenje, jezeru pa primanjkuje še nekaj komunalne in turistične infrastrukture. Ob jezeru se nahaja gostinsko-turistični objekt Ramna, njegov razvoj, obisk, težave in načrte je mladim predstavil lastnik Luka Polenšek.  

V prostorih podjetniškega centra AUREA smo organizirali organizirali fokusno skupino, kamor smo povabili različne deležnike, ki so aktivno vključeni in angažirani na območju delovanja RAKO in soočili njihova mnenja. Povabili smo go. Tjašo Kangler (vodja TIC-a Slovenske Konjice), go. Mileno Slatinek (koordinatorica za LAS na Občini Zreče), go. Anito Koleša (vodja JSKD Šentjur), go. Barbaro Gradič Oset (predsednica Zveze kulturnih društev Šentjur) ter g. Mateja Planka (predsednik Planinskega društva Slivnica pri Celju). Vprašanja, obravnavana v fokusni skupini, so vključevala širok nabor področij, povezanih z razvojem podeželja in lokalno skupnostjo. Razprava je potekala v konstruktivnem duhu, kar je omogočilo poglobljen vpogled v različna stališča. 

Študenti so bili z obiskom zelo zadovoljni, saj so s terenskimi vajami dobili vpogled v delovanje RAKO in LAS, ki s svojimi projekti pomembno prispevata k zmanjševanju razvojnih neskladij na podeželju. Spoznali so, kako uspešno delovanje takšnih organizacij spodbuja gospodarski, socialni in kulturni razvoj ter omogoča prebivalcem boljše življenjske pogoje, od ustvarjanja delovnih mest do podpore skupnostnim projektom.  "Na terenu smo ugotovili, da kljub izzivom lokalni deležniki ostajajo optimistični in predani iskanju rešitev za trajnostni razvoj podeželja," so še zapisali po koncu svojih terenskih zapisov.