Prost vstop v muzejske zbirke v občini Šentjur na kulturni dan

V nedeljo, 8. februarja 2009 vas vabimo na Dan odprtih vrat muzejskih zbirk od 10. do 17. ure.

Z brezplačnim vstopom in vodenjem si boste lahko ogledali naslednje muzejske zbirke:

IPAVČEVA HIŠA

V strnjenem naselju starega trškega jedra Šentjurja že od leta 1760 stoji rojstna hiša družine Ipavcev. Legendarna šentjurska dinastija se je v zgodovino zapisala predvsem zaradi glasbe in medicine. V hiši si lahko ogledate stalno razstavo o življenju in delu Gustava in Benjamina Ipavca, Gustavov salon, v pritličnem delu je poročna dvorana, v kleti vinoteka z izbranimi vini, vrt krasita stara lipa in Plečnikov vodnjak, ob vhodnem portalu pa raste trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.

Skladatelji Ipavci so pustili neizbrisen pečat v glasbi 19. in začetka 20. stoletja. Najbolj znana sta brata Gustav in Benjamin, prvi po svojih narodnobuditeljskih pesmih Slovenec sem, Vse mine, Domovini ..., drugi po prvi zgodovinski operi Teharski plemiči in odrskem delu Tičnik. Josip Ipavec pa se je med glasbene umetnike zapisal  kot avtor prvega slovenskega baleta s pantomino Možiček in operete Princesa Vrtoglavka. Njegov glasbeni talent je v marsičem presegel glasbeno tradicijo družine in ji dal svetovljansko razsežnost.

MUZEJSKA ZBIRKA ZAKLADI RIFNIKA

V starem trškem jedru mesta Šentjur, nasproti župnijske cerkve sv. Jurija, je na ogled arheološka razstava, ki prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika. Občudujete lahko preko 600 eksponatov razstavljenih v vitrinskih sklopih med pozno kameno dobo in srednjim vekom. Poleg eksponatov je prikazana tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše in načina oblačenja. Postavitev je zasnovana moderno, na panojih so razlagalni teksti in povečane fotografije najimenitnejših predmetov, različne rekonstrukcije in terenska dokumentacija.

Priporočamo še nadaljevanje izleta na ARHEOLOŠKI PARK RIFNIK, ki se nahaja južno od Šentjurja, na markantnem hribu Rifnik, ki obvladuje pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko dolini ob Voglajni posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj neprekinjeno poseljen skozi vsa pomembnejša zgodovinska obdobja. Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Ogledati si je mogoče temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na ogled manjša predstavitev izkopanih ostankov prastarih prebivalcev Rifnika, v središču Šentjurja, v Zgornjem trgu, pa boste izkopanine odkrili v Muzeju Zakladi Rifnika.

Dostop:

-      peš: iz Šentjurja, mimo Podgorja in grajskih razvalin do arheološkega parka; iz Črnolice

-      z avtom: iz Šentjurja proti Šentrupertu v naselju Sv. Jakob pr Šentjurju zavijemo levo v hrib do domačije ˝Pri Jazbec˝, parkiramo in nadaljujemo pot peš mimo hleva. Do vrha hriba je še pet minut hoje.

MUZEJ JUŽNE ŽELEZNICE

Nahaja se pri železniški postaji Šentjur. V Franc-Jožefovem prometnem uradu si lahko ogledate prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844 dalje ter občasno razstavo ˝Ujeti trenutki ob železni cesti Gradec-Celje˝. V neposredni bližini pa boste spoznali še muzejske enote: kretniška bločna postavljalnica, parna lokomotiva, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je darilo avstrijskega dvora ob otvoritvi proge Gradec-Celje.

ETNOLOŠKA ZBIRKA ŠMID

Družinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini pri Sevnici ustvaril zbirko etnoloških predmetov, ki je sedaj postavljena v trgu Planina. Zaradi zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi očmi, je začel zbirati značilne predmete s tega območja. K temu ga je še posebej spodbudil potres leta 1974, ko se je to ljudsko bogastvo še posebej uničevalo in odtujevalo iz prvotnega okolja. Zbirko sestavljajo predmeti in orodja, ki so jih ljudje na Planini in v njeni okolici v 19. in 20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih kot je priprava hrane v črni kuhinji, pri kmečkih opravilih, vinogradništvu itd. Posebej so prikazani tudi predmeti, ki ponazarjajo pustovanje in druge običaje.

KOZJANSKO ŽARI

Prav tako na Planini pri Sevnici, v isti stavbi kot Etnološka zbirka Šmid stoji še zbirka NOB – Kozjansko žari. Slike in besedilo obiskovalcem približajo obdobje druge svetovne vojne na Kozjanskem skozi različna obdobja: izvajanje nemške raznarodovalne politike nad civilnim prebivalstvom, organiziranje prvih osvobodilnih front, stopnjevanje okupatorjevega nasilja, krepitev narodnoosvobodilnega boja, ustanovitev osvobojenega ozemlja Kozjansko, okupatorjeva ponovna zasedba ter dokončna osvoboditev leta 1945.

LOŠKE GLAŽUTE

Cerkvica sv. Leopolda V Loki pri Žusmu je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18.st.. Na ogled so prelepi stekleni izdelki izstopajo pa lestenci, ki krasijo še vedno številne cerkve na območju Kozjanskega. Med leti 1836 in 1886 je tukaj delovala največja steklarna na slovenskem Štajerskem, ki je zaposlovala 180 ljudi. Loka je bil edinstven kraj okoli katerega so delovale kar štiri steklarne, prav tako pa preseneča kakovost izdelkov, ki so preko predstavništva v Trstu našli pot v širni svet.

Več informacij dobite na TIC Šentjur.

Telefon:
03 749 25 23
041 660 091

Elektronski naslov:
tic@turizem-sentjur.com

Spletna stran:

www.turizem-sentjur.com